DUHOVNO

Božič nekoč in danes (Zdenka Jelenovec)

Božič nekoč in danes

Božič je poleg velike noči  med ljudmi prav gotovo najbolj priljubljen praznik. V nekaj kratkih obrisih si poglejmo, kako je ta praznik nastal, od kod izvira in v kakšnih oblikah ga praznujemo danes ter katere šege, navade in verovanja so z njim povezane.
Božič je spomin na Jezusovo rojstvo. Nastanek tega praznika prav gotovo izvira iz Biblije. O njem sta med drugim govorila evangelista Matej in Luka. Oba sta Jezusovemu rojstvu in mladosti posvetila prvi dve poglavji svojih evangelijev, vendar se ne ponavljata, kajti  o tem poročata vsak po svoje. Zgodovina pravi, da prvi kristjani niso obhajali praznika Jezusovega rojstva. Kasneje so ga  začeli najprej praznovati na Zahodu in šele proti koncu 4. stoletja tudi na Vzhodu. Spominjali so se prihoda modrih, Jezusovega krsta in njegovega čudeža v Kani Galilejski.
Božič se v različnih jezikih različno imenuje. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih pomeni »malega boga«, torej malega Jezusa (otroka).

Danes kristjani božiča ne praznujemo kar iznenada, ampak se nanj pripravljamo -  to je adventni čas.  Advent pa (latinsko adventus) pomeni »prihod«.
Štiri nedelje pomenijo štiri obdobja prazgodovine. Ponazarja jo tudi adventni venec, ki je spleten iz smrečja, na njem pa so štiri sveče. Vsako nedeljo se prižigajo  ena za drugo  in ponazarjajo Jezusa, ki je luč sveta.
Božič je povsod po svetu družinski praznik. Po prepričanju naših prednikov je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Obiskom je namenjen drugi dan, to je na Štefanovo, 26. december.
Seveda pa ima božič tudi zunanja znamenja. Ta so predvsem smrečica, jaslice, darila, petje in voščilnice. Najlepše je prav gotovo  božično drevo, ki je simbol upanja in veselja. V knjigi Velika knjiga o praznikih, avtorja Damjana J. Ovsca, lahko zasledimo tudi podatek, da je božično drevo  povezano tudi z legendo o Martinu Luthru.  Tudi Martin Luther naj bi iz gozda prinesel smrečico, jo okrasil s svečkami, družina pa je nadaljevala s tem še vsa naslednja leta.
Z božičnim drevesom pa so tesno povezane tudi jaslice. Njihova  zgodovina  je prav tako   zelo pestra. Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani, leta 1644.  Danes se pojavljajo različne variante jaslic, od tradicionalnih do sodobnih.
Božični čas je tudi čas obdarovanj. Obdarovanje je skupno vsem narodom  in izvira iz rimskih časov. Rimljani so namreč verjeli, da bodo darila, kot so sadeži, med in kolački pomagali, da bo naslednje leto dobro in uspešno. Bogati Rimljani pa so si podarjali za srečo zlatnike, pa tudi zimzelene veje,  kot simbol zdravja in moči. Darila se tudi v današnjem času  pri nas postavljajo pod božično smrečico ali novoletno jelko.
 Z vsem tem pa so povezane tudi božične pesmi.  Najbolj znana in priljubljena božična pesem je prav gotovo Sveta noč, ki je nastala za božič leta 1818, in sicer  v Oberndorfu pri Salzburgu.  Vrsto božičnih pesmi, ljudskih in umetnih, imamo seveda tudi na Slovenskem. Najbolj znane so Glej zvezdice božje, Poslušajte vsi ljudje, …Božične pesmi so pisali tudi naši pesniki – Župančič, Gregorčič, Kosovel, sveti večer omenja celo Prešeren v Krstu pri Savici.
Najmlajša stvar, ki je povezana z božičem, pa so prav gotovo voščilnice. Prva domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Ker pa smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali voščilnice. Morda bodo sčasoma izginile, kajti prekrila jih bo najsodobnejša  tehnologija, kot so medmrežje in sporočila  po mobilnih telefonih. 
Poleg božičnega okrasja je pri nas med najstarejšimi znamenji božičnega praznika tudi božična peka. Božični kruh sega v predkrščansko dobo, s krščanstvom pa je  oboje dobilo le novo podobo. Na Slovenskem je znanih več vrst kruha. Vsi ti »kruhi« imajo ponavadi posebne lastnosti in prinašajo tako ljudem kot živini zdravje, moč in energijo.

Z božičem je povezana še cela vrsta drugih običajev in simbolov, kot so kres, zelenje, kurjenje panjev, koledovanje  in še bi lahko naštevali. Božič je prav gotovo praznik, ki  v ta temni in hladni zimski čas prinese luč in toplino. Vsekakor je viden najprej po zunanjosti. Vsepovsod je veliko svetlobe, glasbe, smehljajo se nam dobrosrčni možje – Miklavž, Božiček, pa tudi Dedek Mraz. Vendar pa naj se vsa ta svetloba in toplota  odraža predvsem v naši notranjosti, kar pa je v veliki meri  odvisno od nas samih.
Zato si vsi skupaj zaželimo, naj se v božičnem času svet prerodi, naj v tem krhkem svetu zadiši po ljubezni, miru, zdravju in sreči.

Zdenka Jelenovec - inšpektorica

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |