DUHOVNO

Biblija in njen pomen (Zdenka Jelenovec)

Biblija in njen pomen

Že skoraj oguljena resnica je, da reformacija ni bila samo versko gibanje, ampak tudi socialno, se pravi družbeno gibanje, ki je dobilo tudi razsežnosti pravega revolucionarnega gibanja.

Po  pomembnem predhodnem Trubarjevem delu je Dalmatinova Biblija temeljno delo, ki je v 16. stoletju dalo Slovencem cerkveno književnost v lastnem jeziku. Po Dalmatinovi Bibliji in Bohoričevi slovnici slovenskega knjižnega jezika ni bilo več mogoče izbrisati z zemljevida evropskih knjižnih jezikov, čeprav je to jezik enega najmanjših evropskih narodov.
Lahko bi rekli, da je slovensko protestantsko gibanje nastalo v primitivni dobi slovenske pisne kulture. Toda kljub temu je dalo v kratkem času izredno veliko količino pisane in tiskane besede. Tako rekoč čez noč, od 1550 do 1595, smo Slovenci dobili več kot 50 knjig in med njimi je bila Biblija kot delo enega samega prevajalca.

Ena od razlag je, da naj bi beseda »biblia« nastala v zvezi z mestom Biblos, ki je bilo trgovsko središče za egiptovski papiros. Beseda je grškega izvora in pomeni prvotno list, knjižni zvitek, potem pa »knjigo knjig«.

Biblijo sestavljata Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, napisana pretežno v hebrejščini, pripoveduje o zavezi izvoljenega izraelskega ljudstva z Bogom ter o pomembnih dogodkih izraelske zgodovine od približno leta 4000 pred našim štetjem do začetka našega štetja, to je do Kristusovega rojstva. Je zbirka različnih besedil, ki so povezana v tri dele. To so: Postava oziroma  Zakoni, Preroki in Spisi. Najbolj znane zgodbe Stare zaveze pripovedujejo o nastanku sveta, stvarjenju človeka, Adamu in Evi v raju, o Abelu in Kajnu, o izraelskih očakih, začetnikih izraelskih rodov, o Mojzesu, o kraljih Davidu in Salomonu.

Nova zaveza, napisana v grščini, je nastajala v prvih stoletjih našega štetja, dokončno obliko pa je dobila okrog leta 400. Njeni deli so: Evangeliji (Matejev,  Lukov, Markov in Janezov), Apostolska dela, Pisma in Razodetje. Evangeliji ali vesela oznanila govorijo o Jezusovem duhovništvu, trpljenju in božanskosti, Apostolska dela in Pisma pa o misijonstvu in oznanjevanju krščanstva. V Razodetju pa apostol Janez prikazuje svoje videnje konca sveta.
Biblija je postala ena najvplivnejših in najpomembnejših verskih, kulturnih in ideoloških
knjig v svetovnem merilu. Po zaslugi Dalmatina smo jo dobili tudi Slovenci.  

Osnovni pogoj za nastanek literature je nastanek jezika. Rojstvo slovenskega knjižnega jezika je literarna zgodovina iskala v protestantskem mišljenju o jeziku. Poudarjala je predvsem tisti del jezikovnega mišljenja o jeziku, ki ga najdemo v Bibliji in je temeljil na Pavlovem izreku  »… vsak jezik bo slavil Boga…« (Rim 14).
Vernik naj torej sam bere Sveto pismo, naj sam in osebno doživi njen nauk in naj si ustvari lastno mišljenje – vse to je pomenilo velik korak k osebnemu verskemu doživljanju in mišljenju.

Med reformacijo je bilo storjeno veliko delo, gre za prvi pomembnejši korak na dolgi poti k osamosvajanju človeške misli in besede. O pomenu reformacije so pisali in razmišljali mnogi slovenski znanstveniki z različnih področij. Tako je tudi Ivan Prijatelj  v svojem delu,  z naslovom O kulturnem pomenu slovenske reformacije,  zapisal:
»Mali narodi smo začeli z reformacijo živeti… Odvezala nam je jezik, dala mu je višjo sankcijo, da se sme razlegati pri najsvetejših opravilih.«

Sveto pismo je najbolj razširjena knjiga na svetu. Že zgodaj so jo začeli prevajati v razne jezike in narečja. Nemški Luthrov prevod ( 1522 - 1534) je bil prirejen po hebrejskem in grškem izvirniku. Po tem prevodu se je ravnal tudi Jurij Dalmatin. Kot je bilo že zapisano, je bilo to nedvomno pomembno jezikovno in kulturno dejanje. Sveto pismo namreč ni le verska knjiga, ampak ima tudi velik moralni, zgodovinski in kulturni pomen ter nenazadnje tudi literarni pomen. Z utemeljitvijo knjižnega jezika v času reformacije je bil Slovencem omogočen kulturni razvoj in tako so bili postavljeni tudi temelji za razvoj slovenske literature.

Prof. Zdenka Jelenovec (inšpektorica Evangeličanske cerkvene občine Bodonci)

 

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |