VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Reformacija v Slovenskem prostoru

09.11.2006

V srednjem veku so si pogosto sledili spopadi med cesarji, kralji, knezi in papeži. Nastopali so razni »protipapeži« in nesporazumov v Cerkvi ni manjkalo.. Vendar je nekje vedno obveljalo, da obstaja samo en papež, ena Kristusova Cerkev in ena prava vera. Od razkola na zahodu (1378-1415) pa je bil evropski krščanski svet prepričan, da je nujna reforma Cerkve v »glavi in udih«. Toliko bolj, ker so papeži in kurija namesto za svoje dušno pastirstvo, skrbeli in se zanimali za umetnost in znanost, za cerkveno državo in za blaginjo svojih družinskih članov. Cerkvene zadeve so v večini primerov opravljali zaradi denarja.
Čeprav so obstoječe razmere v vseh pogledih vpile po nujnosti določenih sprememb, je nastop Martina Luthra z njegovimi 95. tezami 31.oktobra 1517, pomenil strelo z jasnega.
S svojim nastopom je sprožil plaz in dal zagon dolga leta tlečemu reformacijskemu gibanju, kar so poskušali storiti že predreformatorji (John Wiclif, Jan Hus, Savonar Jerom-Girolamo in Peter Wald) in številni drugi, vendar razmere niso bile zrele na vseh področjih  tako kot tokrat. Nobeno čudo ni, da je Luthrov nastop hitro našel privržence po vsej Nemčiji in v velikem delu Evrope. Zdelo se je, da bo to gibanje vrglo staro Cerkev s tečajev. Poleg navdušenja pa so se kmalu pojavili tudi ugovori in nasprotniki.
Za dolga desetletja so stopili v središče evropske zgodovine zagrizeni boji in spori o vprašanju verovanja. Nastopilo je obdobje verskih bojev, katerih posledica je bila, da se je zdaj ena, čeprav že dolgo neenotna zahodna Cerkev, tudi dejansko začela razcepljati na več delov in na različne veroizpovedi – konfesije.
Reformacija in verski razkol sta se odvijala časovno vzporedno z odkrivanjem prekomorskega sveta (Krištof Kolumb, Vasco da Gama, Pizzaro), z razvijanjem novega filozofskega pogleda na svet (humanizem in renesansa) in z nastajanjem trdnejše in modernejše državnosti (zgodnji absolutizem).
Za ljudi takratnega časa se je začelo povsem novo zgodovinsko obdobje…


Reformacija v Sloveniji
Reformacija se je med Slovenci pojavila okrog leta 1525. Da bi lahko razumeli in si predstavljali njen vpliv pri nas, je potrebno poznati takratne socialne in kulturne razmere.
Izmed vseh takratnih družbenih slojev je bil v najslabšem položaju kmečki stan. Do 15.stoletja je bil le-ta zelo premožen, toda pod vplivom rimskega prava, ki je poznalo svobodne in sužnje, se je položaj kmeta zelo omajal. Zemljiška gospoda je po svoji volji omejevala starodavne kmečke pravice in nalagala svojim podložnikom vedno večje davke. Temu se je pridružilo še ropanje Turkov, kar je povzročilo neznosne razmere. Duhovno službo so opravljali skromno izobraženi in slabo plačani duhovniki. Ker je ljudstvo zaradi pogostih vojn in velikih davkov ubobožalo in ker se je velik del cerkvenih posestev prodal v vojne namene, so se zmanjšali tudi dohodki duhovnikov. Zato so se duhovniki začeli ukvarjati s trgovino in drugimi opravili. Dušno pastirstvo je ob teh razmerah vse bolj trpelo.

Prvi vplivi reformacije pri nas
Prvi vplivi reformacije so prišli v slovenske dežele z romanskega zahoda. Že leta 1521 se je moral duhovnik Pyrgl zavezati, da se bo bojeval proti luteranskim naukom. Gre za eno od najstarejših poročil o teh vplivih v naših krajih. V Trstu je nastalo že v začetku leta 1523 prvo znano žarišče reformacijske miselnosti na Slovenskem. Vodilna osebnost je bil škof Peter Bonomo (1458-1546). Bonomo je bil najprej duhovnik na Danaju, pozneje pa je dobil tržaško škofijo, kamor se je preselil leta 1523. Bil je nklonjen novi veri in je močno vplival na Trubarjev duhovni razvoj.
Glavni predstavnik protestantizma v Sloveniji je bil reformator in pisatelj Primož Trubar (1508-1586). Med prve simpatizerje pa štejemo tudi številne trgovce, vojake, rudarje in še posebej študente, ki so študirali na nemških univrzah: v Leipzigu, Wittenbergu, Tübingenu in Jeni. Po vrnitvi v domovino so začeli med ljudstvom širiti novo vero, ki so jo prevzeli in se z njo seznanili v času svojega bivanja v tujini.
Širjenja nove vere ni bilo mogoče zaustaviti. Tako je deželni knez Ferdinand,  leta 1528, zaradi pritožb cerkvenih dostojanstvenikov izdal vrsto prepovedi. Določil je stroge kazni za širitelje protestantizma, pa tudi vse, ki zaradi pripadnosti novi veri niso hoteli poravnavati svojih materialnih obveznosti do Cerkve. Ukazal je, naj posebne komisije preiščejo vse spodnjeavstrijske dežele in verski položaj v njih. Vizitacija (pregled) je pokazala, da so se nove misli razširile zlasti v nekaterih mestih na Spodnjem Štajerskem. Takšnih krajev pa je bilo vse več in več. K protestantizmu so se nagibali tudi nekateri plemiči.

Protireformacija
V drugi polovici 16. stoletja se je v nekaterih delih Evrope v krogih rimskokatoliške Cerkve začela pripravljati organizirana protireformacija. Najpomembnejša poteza protireformacije je bilo povečanje cerkvene discipline in papeževe vloge. Obnavljanje cerkvene discipline v širšem obsegu se je začelo s cerkveno inkvizicijo (1542), ki je smela uvesti preiskavo glede pravovernosti proti vsakemu verniku. Številni protireformacijski ukrepi so konec 16.stoletja zrušili protestantsko cerkveno organizacijo, šolstvo ter omejili pripadnost protestantski veri ponovno le še na plemstvo.
Pripadniki protestantske veroizpovedi so bili kruto preganjani in so le na skrivaj prebirali ohranjene protestantske knjige. Kljub mnogim nevarnostim se je nova vera, izhajajoča iz Luthrove reformacije, vendarle ohranila.
Največ protestantov se ohranilo v Prekmurju, ki je še danes v nekaterih predelih pretežno evangeličansko.
 

 

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |