VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Življenje in oseba reformatorja Martina Luthra

Martin Luther (1483 - 1546)

28.10.2006

Na Praznik reformacije, 31. oktober, se spominjamo dogodkov povezanih z Martinom Luthrom in z njegovo objavo 95 - tih tez ali stavkov, ki so bili prvotno mišljeni kot snov za razpravo, kasneje pa osnova za nastanek Evangeličanske Cerkve. V spodnjem sestavku si lahko preberete več o Luthrovi osebi in njegovem delu, obenem pa se v priponki (na strani spodaj) nahaja tudi njegovih 95 tez.

Martin Luther je bil rojen 10. novembra 1483 v Eislebnu (danes Nemška zvezna dežela Thüringen). Odraščal je na grofiji v Mansfeldu, kjer je bil njegov oče zaposlen kot rudar v rudniku bakra. Do svojih staršev je imel Martin navkljub strogi vzgoji dober odnos. Med leti 1497 - 1498 je mladi Luther obiskoval katedralno šolo v Magdeburgu, kjer so poučevali »Bratje skupnega življenja« (eno od srednjeveških duhovnih gibanj). V Eisenachu je med leti 1498 – 1501 obiskoval latinsko šolo. Tam se je seznanil tudi s kulturnim življenjem tedanje dobe. Med leti 1501-1505 je končal osnovni študij na »artistični fakulteti«, po absolviranju gramatike, retorike, aristotelove logike ter metafizike. Po končanju študija in promociji za »artističnega magistra« bi moral Luther na očetovo željo študirati pravo, vendar pa je 2. julija 1505 prišlo do dogodka, ki je spremenil njegovo življenje. Tega dne je v Stotternheimu v bližini Erfurta v hudem neurju udarila strela v njegovi bližini. Ta dogodek je imel za božji opomin. Kljub temu, da se je zgrudil se mu ni nič zgodilo, vendar je vseeno zaklical: »Sveta Ana (zaščitnica rudarjev) postal bom menih!«
Že 17. julija 1505 je vstopil v meniški red avguštincev (posebno strog meniški red). Po noviciatu je bil 27.februarja 1507 posvečen za duhovnika ter obenem dobil od priorja ukaz, da mora nadaljevati s študijem teologije. Študiral je v Wittenbergu in Erfurtu vse do leta 1511 ko se je dokončno preselil v Wittenberg. V Wittenbergu je leta 1512 začel poučevati kot profesor teologije. Luthrovo teološko zanimanje v naslednjih letih je bilo osredotočeno predvsem na vprašanji božje pravičnosti ter opravičenja človeka pred Bogom. To sta bili vprašanji, ki sta ga teološko vse bolj oddaljevali od tedanje teologije Rimske Cerkve.

Spor z Rimom
Preko intenzivnega študija teologije apostola Pavla ter teologije cerkvenega očeta Avguština je Luther dobival čedalje večje prepričanje, da biblični pojem »božja pravičnost« ne opisuje jeznega in kaznujočega temveč milostnega in dobrega Boga, kateri človeka zaradi vere v omiloščuje in opravičuje. Prav zato je prišlo do konflikta s pridigarjem Tetzlom, ki je na zapoved nadškofa iz Mainza leta 1517 na vzhodu Nemčije prodajal odpustke. Po tem ko je Luther najprej ostro pridigal proti taki obliki odpustkov je 31.oktobra 1517 s pribitjem 95 tez na vrata Grajske cerkve (Schlosskirche) v Wittenbergu pozval na dišputo o odpustkih. Luthru je v prvi vrsti šlo za božjo besedo, kakor je zapisana v Svetem pismu, ki bi morala imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Cerkvene tradicije – kot na primer »odpuščanje grehov« v zameno za denar – ne smejo imeti nikakršne avtoritete. Čeprav ni prišlo do dišpute pa so se Luthrove teze vseeno zelo hitro razširile tako, da je papež Lev X. junija 1518 začel s procesom proti »heretiku Luthru«.

Zlom z Rimom
Med leti 1518 – 1521 je spor med rimsko cerkvijo in Martinom Luthrom ter njegovimi privrženci dobival čedalje več privržencev na eni in drugi strani. Na jesen 1518 je v Augsburgu na cesarskem parlamentu Luthra zaslišal kardinal Kajetan ter ga silil k temu, da prekliče svojih 95 tez. Luther je odklonil vsakršen preklic ter zahteval naj se cela stvar reši na cerkvenem zboru.
Tudi dišpute, ki so sledile v letu 1519 niso zbližale strani. Leta 1520 je Luther napisal tri pomembne spise v katerih je razvil natančen program za reformo Cerkve: reformo papeštva, reformo življenja cerkve (npr. samostanskega življenja, celibata duhovnikov, maše in odpustkov), reformo zakramentov ter poudarek »svobode kristjana«. Tem spisom, ki so se bliskovito razširili ter pridobili za reformacijo veliko privržencov, je sledila s strani paža bula o Luthrovem izobčenju iz Cerkve (15.junij 1520), katero je Luther takoj zažgal. 3.januarja 1520 je bil dokončno ekskomuniciran iz Cerkve.

Cesarski zbor v Wormsu
Politični odnosi v Luthrovi dobi so onemogočili odločne ukrepe proti njemu. V Fridrihu modrem, saškem knezu, je Luther dobil podporo pred procesom v Wormsu kjer je leta 1521 pred mladim cesarjem Karlom V. moral zagovarjati svojo teologijo. V slavnem govoru pred »cesarjem in kraljestvom« 18.aprila 1521 je Luther o svoji teologiji povedal:
»Če me ne bodo prepričali s Svetim pismom ali z ostalimi trdnimi razumskimi dokazi – ker ne verjamem niti papežu niti cerkvenim zborom, bom ostal zvest dokazom iz Svetega pisma. In tako dolgo dokler je moja zavest osvojena s Svetim pismom ne bom, in niti ne želim, preklicati kar sem povedal ker delati proti zavesti ni dobro. Bog mi pomagaj. Amen«
Ker Luther ni želel preklicati svoje teologije je moral 26.maja 1521 zapustiti Worms. Cesar je ukazal preganjati Luthra in njegove privržence ter požgati vse reformatorjeve spise. Nevarnosti je Luthra rešil knez Fridrih modri. Na poti nazaj do Wittenberga je bil Luther »ugrabljen« v Thüringenu ter vzet v zavetišče na grad Wartburg.

Luther na Wartburgu
Na gradu Wartburg je bil Luther kot »vitez Jurij« skrit skoraj eno leto. Ta čas je izkoristil za prevod Nove zaveze v nemški jezik kar mu je uspelo v dveh in pol mesecih. V času Luthrovega bivanja na Wartburgu se je reformacija širila z Wittenberga v ostale dele nemške dežele tako, da se je bilo moč zaslediti konfesionalno razdelitev nemškega cesarstva. Nekateri deli cesarstva so se pridružili reformacijskemu gibanju dočim so nekateri ostali verni »stari veri«. V tem času so se izoblikovala prva napetja v reformacijskem gibanju. Za Luthra je bilo pomembno leto 1525.  Spomladi tega leta je bil vpleten v kmečko vojno na strani kneza. V istem letu se je poročil z nekdanjo redovnico Katarino von Bora. Ker je bil cesar že od leta 1520 naprej obremenjen z branjenjem zunanjih mej cesarstva je dobilo veliko število deželnih knezov možnost priključiti se k reformaciji tako da proces v Wormsu ni imel bistvenega vpliva na širjenje reformacije. Stanje se je spremenilo ko je cesar Karel V. sklical poleti leta 1530 cesarski zbor v Augsburg, da bi končno sam posegel v verska vprašanja.

Cesarski zbor v Augsburgu in Augsburška veroizpoved
Kot cesarski izobčenec Luther ni mogel sam sodelovati na cesarskem zboru v Augsburgu. Med časom se je zadrževal na trdnjavi Coburg od koder je bil vsaj preko pisem povezan s svojimi prijatelji, ki so bili tedaj v Augsburgu. Luthrov somišljenik in drugi mož reformacije Filip Melanchthon je tako namesto Luthra branil evangeličasnko vero pred cesarjem in zbranimi teologi s pomočjo veroizpovednega spisa – Augsburške veroizpovedi (Confessio Augustana), ki velja za enega od najpomembnejših evangeličanskih veroizpovednih spisov. Luther je Melanchthonu s trdnjave Coburg pomagal kolikor je le mogel. Tudi v Augsburgu ni prišlo do enotnosti med katoliško in evangeličansko stranjo.

Zadnja leta Luthrovega življenja
Luther je skozi vsa ta leta neutrudno pisal, prevajal in pridigal božjo besedo. Ohranili so se mnogi njegovi spisi, pisma ter traktati. Utrujen od dela in nenehnega soočanja se z nasprotniki reformacije je slabel. Pozimi 1546 je potoval v Eisleben, da bi rešil dedne zahteve grofa v Mansfeldu. Po dolgih pogovorih se je Luthrovo zdravstveno stanje poslabšalo. Luthrovo srce se je ustavilo v noči iz 17. na 18. februar 1546. Njegovi posmrtni ostanki so v grobnici pod prižnico grajske cerkve v Wittenbergu.



 

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |