VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

220. obletnica Evangeličanske cerkvene občine Bodonci in Pomnik besedi (Janja Vlaj)

02.08.2012

BODONCI – Evangeličanska cerkvena občina Bodonci je v nedeljo, 29. julija, praznovala svojo 220. obletnico obstoja. Svečanost se je pričela z odkritjem spominskega obeležja pri domačiji Vlaj, Bodonci 98, po odkritju pa je potekalo še bogoslužje v cerkvi. Po končanem bogoslužju se je v prireditvenem šotoru pod cerkvijo odvijalo družabno srečanje s pogostitvijo za vse udeležence.
Članom Evangeličanske cerkvene občine (ECO) Bodonci, se je uresničila želja, da so na mestu, kjer je v Bodoncih pred 220. leti prvič potekala božja služba, odkrili spominsko obeležje. Svečanost se je začela z odkritjem spominskega obeležja – POMNIK BESEDI pri domačiji Vlaj, Bodonci 98. Obeležje je delo Ignaca Medena, akademskega umetnika, in bo dostojno opozarjalo na kulturne dosežke prednikov ECO Bodonci.
Kljub velikemu pomanjkanju materialnih sredstev v takratnem času je bila ves čas  prisotna  tudi želja po gradnji cerkve. Rezultat vseh  prizadevanj je evangeličanska cerkev, ki  je zaradi  visoke lege in mogočnega zvonika že od nekdaj opazna od daleč. 
V skednju Nikolaja Vlaja (danes Bodonci 98), je bila po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II. (1781) v samostojni cerkveni občini 29. julija 1792 prva evangeličanska božja služba. Od tega dne naprej božja beseda v Bodoncih javno in redno bogati življenja vernikov desetih vasi. 
Otvoritev obeležja se je začela z evangeličansko himno Trden grad v izvedbi Pihalnega orkestra Murska Sobota. Sledil je nagovor domačega duhovnika Simona Severja in nato še nagovor Ignaca Medena, avtorja spominskega obeležja. Evangeličanska duhovnica mag. Vladimira Mesarič Jazbinšek je nadaljevala z molitvijo, škof Erniša in duhovnik Ludvik Jošar pa sta odkrila spominsko obeležje – POMNIK BESEDI. Za zaključek so
sledile še besede inšpektorice Zdenka Jelenovec.  
Nato so se, po vzoru prednikov, v spremstvu Pihalnega orkestra Murska Sobota in gasilske parade v slavnostnem sprevodu odpravili na bodonski breg, v evangeličansko cerkev, kjer so opravili še svečano bogoslužje.
Sprevod je potekal po naslednjem vrstnem redu: najprej pihalni orkester, nato gasilci iz desetih društev, duhovščina in cerkveni delavci ter nato ostali svečani zbor, na koncu pa še gasilska vozila.
Pri svečani božji službi so se skupaj spomnili dogodkov iz preteklosti. Program je popestril otroški pevski zbor. Cenjeni gostje svečanosti so bili Andrej Pitak, inšpektor cerkvene občine Ljubljana, Ludvik Novak, župan Občine Puconci, Ernest Nemec, ravnatelj Osnovne šole Puconci in duhovnik nemške deželne cerkve in predsednik Gustav Adolf društva iz Oldenburga Dietrich Schneider.
Inšpektorica ECO Bodonci Zdenka Jelenovec je svečano bogoslužje zaključila z besedami mag. Franca Obala, ki je takole zapisal: »Bodonska evangeličanska cerkev je s svojim mogočnim zvonikom in visoko lego že od nekdaj veljala za eno najopaznejših cerkva prvih vrhov goričkega višavja.« »Člani bodonske gmajne imamo srečo, da smo imeli in imamo pod tem mogočnim zvonikom tudi ljudi, ki so vedno bili in so še pripravljeni poslušati slehernega člana naše gmajne, mu svetovati in pokazati svetle plati življenja,« je dodala inšpektorica.   
Evangeličanska cerkev »Štefana Küzmiča« v  Bodoncih
Podatki o začetkih in samem delovanju cerkvene občine Bodonci so vezani na nekatere pomembne datume in dogodke. Nedvomno je izrednega pomena datum 29. julij 1792, ko je bila cerkvena občina ustanovljena in je bil Štefan Smodiš izvoljen za prvega duhovnika. Tega dne je bila tudi prva božja služba v hiši Mikloša (Nikolaja) Vlaja, prav tako so se začele voditi matične knjige, in sicer krstna 25. julija 1792, poročna 18. oktobra 1792 in mrliška 23. januarja 1799.
Prva božja služba je bila sicer še v hiši kuratorja cerkve Nikolaja Vlaja, a kmalu zatem je, kot je razvidno iz vsebine kronike, duhovnik Štefan Smodiš pridigal že v leseni molilnici oz. cerkvi.
Bodonska gmajna se je leta 1792 odcepila od puconske cerkvene občine in postala samostojna cerkvena občina Bodonci, in sicer kot četrta po vrsti po objavi tolerančnega patenta. Istega leta je radgonski tesar Griegich János postavil prvo leseno cerkev na prostoru, ki ga je gmajni podaril grof Peter Szapári. Leta 1800 je bila sezidana druga cerkev z zvonikom, ki jo je zgradil zidarski mojster Leitner Samuel iz Körmenda. 
20. aprila 1899 je bil položen temeljni kamen za gradnjo tretje evangeličanske cerkve v Bodoncih, ki so jo zgradili po načrtih zidarskega mojstra Davida Plazotte iz Murske Sobote. Cerkev je zgradil Lukič Alajos, zidarski mojster iz Fehringa. Posvetitev cerkve se je izvedla 10. decembra 1899, opravil jo je grof Széchenyi Tivadar ob navzočnosti prekdonavskega škofa Gyurátza Ferenca in seniorja Kunda Samuela. Iz tega časa datirata tudi prižnica in oltar, ki ima na zadnji strani vrezano letnico in  imeni 1899 Siftár Károly lelkész (duhovnik), Kuras Ferencz  asztalos mester (mizarski mojster). Oltarna slika z motivom Jezusa na Oljski gori je organski del oltarja, njen avtor pa naj bi izviral iz bližnjega avstrijskega okolja. 
Triosno pročelje na južni strani sestavljajo trije ravno zaključeni vhodi in tri pravokotna okna nad njimi. Pročelni zid se zaključuje v valovito oblikovanem nadstrešku, ki prehaja v monumentalen zvonik, pokrit z značilno, baročno oblikovano in bogato profilirano čebulasto streho. Stranski petosni zahodni in vzhodni fasadi predirajo vertikalno koncipirana, ozko oblikovana in polkrožno zaključena dvojna (v paru) okna, ki povezujejo spodnji del cerkev z zgornjim galerijskim delom. Okna predstavljajo  edini vir svetlobe v notranjosti cerkve. Nad obema stranskima simetrično zastavljenima vhodoma v cerkev z zahodne in vzhodne smeri so okna, ki so skrajšana  za polovico višine. 
Bodonska cerkev ima  v notranjosti obliko slopne bazilike s širšo osrednjo ladjo in ožjima stranskima ladjama, nad katerima sta v nadstropju zgrajeni galeriji in prostor za orgle ter  v sredini  nad glavnim vhodom v cerkev kor. Obliko bazilike potrjujejo visoka okna, ki segajo v nadstropje v galeriji in korni prostor, ki dobivajo skozi njih svetlobo. Posebnost notranjščine predstavlja obokan opečni strop, ki ga nosi osem samostojnih zidanih slopov s pravokotnim prerezom in stranskimi pilastri. 
Strop je sestavljen iz petnajstih obočnih kupol  nad osrednjo in stranskima ladjama oziroma galerijama, po pet nad vsako.  Poslikava notranjosti cerkve je bila izvedena leta 1902. Stropna poslikava zrcali iluzijo križnega rebrastega oboka z rastlinskimi dekoracijami, medtem ko so zidovi cerkve opremljeni z geometrizirano, mrežasto učinkujočo poslikavo toplo učinkujočih opečnatih  barv, v kombinaciji z rumenimi in modrimi barvnimi polji in obrobami. Poseben poudarek je namenjen dekorativni poslikavi slopov, ki s svojimi pravokotno obrobljenimi in poslikanimi polji posnemajo pisanost lažno učinkujočih  marmornih oblog. 
Ob prenovitvi slikarskih del notranjosti cerkve, leta 1992, je pleskarski mojster Janez Škraban iz Murske Sobote s prefinjeno slikarsko tehniko na novo poslikal še strope stranskih ladij in prostor pod korom s stilizirano rastlinsko in geometrijsko motiviko prvotne poslikave cerkve. Takrat je bil spremenjen tudi napis Trdi grad je naš bog zmožni na oboku prezbiterija, iz madžarskega v slovenski jezik.       
Notranjost cerkve odlikuje dinamičen preplet številnih barvito poslikanih kupolastih svodov in eleganca nosilnih zidanih slopov, ki jih odlikujejo močno profilirani kvadratni kapiteli in samosvoja poslikava z »uokvirjenimi slikami«, ki imitirajo strukturo marmornih oblog. Izbočena kovinska in lesena ograja na galerijskih ložah, skupaj z ovalno izrezljanimi zaključki lesenih klopi z motivom pahljačastih palmovih vej, zrcali uporabo baročnih likovnih prvin.  
Evangeličanska cerkev v Bodoncih tako  predstavlja  lep primer historicistične sakralne arhitekture, ki s svojim baročno občutenim triosnim pročeljem in  bogato profiliranim  zvonikom s čebulasto streho sodi med redke ohranjene sakralne spomenike baročne arhitekture v Prekmurju. Čeprav je nastala konec 19. stoletja, jo kljub svojemu posnemanju že preteklih zgodovinskih slogov,  smemo šteti za polnovredno arhitekturno stvaritev, katero so zgradili domači ljudje kljub velikemu pomanjkanju materialnih sredstev, vendar s polno mero zaupanja in vere v božjo navzočnost.

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |