VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Pridiga: 24. obletnica kapele v Poznanovcih in blagoslovitev novega sistema za zvonjenje

Blagoslovitev zvonov.

27.06.2012

Sestre in bratje v Jezusu Kristusu, spoštovani vsi navzoči!
Vesel sem, da smo se na zadnjo junijsko nedeljo, zopet tradicionalno srečali v tej naši lepi Gospodu posvečeni hiši v Poznanovcih. Dva razloga imamo danes, da smo skupaj v tako lepem številu.
Prvi je ta, da mineva že 24-to leto, odkar ta hiša molitve krasi ne samo ta lepi del poznanovske vasi, temveč tudi bogati mnoga srca vseh tistih, ki v tej hiši radi iščete počitek in mir, ter besedo, ki Vam pomaga živeti tako v veselem in brezskrbnem, kot tudi v žalostnem in napornem času. Brez prave vrednosti in brez pomena bi bila ta hiša, če bi bila samo hiša iz opek in lesa, a veseli smo lahko, da to ni in da se za njo zanimamo ter se jo trudimo oživljati ne samo enkrat letno, takrat, ko imamo obletnico, ampak skozi celotno leto pri naših božjih službah. Tako dokazujemo, da nam ni vseeno za naše krščanstvo, da nam ni vseeno za našo vero, za našo duhovnost, za našo versko skupnost, ki bo 29. julija letos obhajala 220. obletnico samostojnega obstoja.
Žalostno bi bilo, če bi bili samo taki ljudje, ki bi živeli samo iz tistega kruha, ki ga vidimo in ga sami pridelamo, brez tega, da bi želeli doživljati in se obenem tudi zahvaliti tudi za tisti kruh, ki k človeku na skrivnosten način prihaja od pravekov od zgoraj, verujemo in zaupamo da od našega Stvarnika.
Vesel sem zato, da vsako zadnjo nedeljo v mesecu, tako ta hiša ni samo hiša iz mrtvega materiala, temveč je hiša, ki jo polnimo in občasno tudi napolnimo ljudje, kateri v njej želimo poslušati božjo besedo in se z njo oplajati ali kakor verni ljudje pogosteje radi pravimo - krepiti v veri, v ljubezni in v upanju.
Mnogo žrtvovanja, mnogo duha skupnosti in tudi finančnih sredstev je bilo potrebno pred 24. leti vložiti na to nekaj kvadratnih metrov veliko mesto, da je to mesto lahko postalo »hiša božja in nebeška vrata«, kot je to povedal starozavezni človek Jakob.
Vsi tisti, ki ste jo gradili, vsi, ki ste še med nami in vseh, ki več ni med nami in smo jim skupaj hvaležni, je niste gradili iz preračunljivosti in iz koristoljubja, iz ozkih želja, temveč ste jo gradili iz ene preproste želje, da naj bo to hiša, ki bo dokaz povezanosti vaščanov Poznanovec s Stvarnikom, dokaz povezanosti med sabo in obenem dokaz povezanosti z vsemi ostalimi ljudmi od blizu in daleč, ki skupaj tvorimo veliko družino, katera se lepo in primerno imenuje - božje ljudstvo.
Skozi leta ste in smo za to hišo molitve lepo skrbeli. S ponosom lahko povemo, da je ta hiša molitve vzorno vzdrževana in da je lep obraz poznanovske vasi. Vsem, ki za njo skrbite, jo lepšate, čistite, materialno podpirate pri obnovah in tudi sicer - iskrena hvala. Hvala, da skrbite za lep skupni obraz. Hvala, da vaše srce, če tako povem, gori za to mesto.
Drugi razlog, zaradi katerega smo danes tukaj, pa je ob 24. obletnici kapele tudi nov sistem za zvonjenje, kateri je po dolgih letih moral biti zamenjan s sodobnejšim. Glas zvona nas kliče. Zjutraj, opoldne in zvečer nas dnevno kliče k razmisleku. Ob nedeljah in na praznike nas kliče v hišo molitve k molitvi, ob slovesu od naših sopotnikov nas opominja tudi na lastno minljivost, vse umrle pa spremlja v večnost. Vrednosti zvonov se ljudje zavemo večkrat šele takrat, ko jih enkrat nimamo.
In v Poznanovcih zvonov ni bilo v času 1. svetovne vojne, saj sta bila le-ta odvzeta za vojaške potrebe. Ponovno sta bila priskrbljena januarja leta 1924. Izdelala ju je livarna Szabo Ernesta v Grazu.
Ko sta na vlaku dne 9. januarja 2 poznanovska in 2 bodonska zvonova prišla v Mursko Soboto, je bilo veselje nepopisno.
»Popoldnejvi sta z velkov paradiov bila pelániva domov, piše avtor vesele novice v Düševnem listu februarja 1924. Med prevozom domov se je »velka množina lüdi stávila pri Dobrajovon hotele v Murskoj Sobote, ge so dekličke precimbno okinčale zvone s pantlikami, s korinami in z gjaličovin vejem.«
Bodonska gmajna je takrat pričakala te zvonove najprej v Strukovcih, kjer se je po zapisu zbralo 4000 ljudi. »Kem bole nas stiskavajo, tem bole smo náprsni, žilavi in ocelni«, je zbrani množici takrat pridigal duhovnik Károl Šiftar.
Takrat, v teh časih, pri nas ni bilo sploh nobenega bogastva. Edino bogastvo so bili modri in povezani ljudje, ki so se skupaj zavzeli, da si bodo zvonova ponovno priskrbeli. In to so tudi zmogli in naposled storili. Ta zvonova nam v veselih in žalostnih časih pojeta na tem hribu še danes.
Vesel sem, da smo svojo gorečnost tudi za glas teh dveh zvonov zopet pokazali z našim žrtvovanjem se za nov sistem za zvonjenje v sedanjosti. Hvala vsem, ki ste podprli idejo in hvala vsem, ki ste s svojo besedo in mislijo pokazali, da vam je mar za prijeten zvok zvona v vaši vasi – torej zopet za prijeten skupen obraz poznanovske vasi. Naj nas ta zvon sedaj še bolj ubrano kliče, naj nas še bolj ubrano in še prijetneje opominja na našega Stvarnika tako v veselih, kot tudi v žalostnih časih. Hvala vsem, ki ste in boste skrbeli, da bo ta zvon pel ob pravih časih.
Sestre in bratje v Kristusu, spoštovani vsi navzoči, in še eno vredno misel nam želim danes položiti na naša srca. Na srcih imamo vsi mi danes nalepko, ki ima med drugim zapisano tudi vodilo našega današnjega srečanja. To vodilo je Jezusov znan stavek, ki pravi – »To vam naročam, da se ljubite med seboj.«
In to Jezusovo naročilo, ta Jezusova želja, je obenem tudi moja današnja želja za vse nas v prihodnje. Kjer se namreč ljudje pričnemo deliti, kjer ljudje začnemo živeti v takšnih ali drugačnih taborih, kjer smo mi, vi, oni in še kdo drug, in kjer ljudje pozabimo na bratsko-sestrsko ljubezen, tam je prihodnost postavljena pod en velik, zelo velik vprašaj.
Na naših koncih, na naših zemljepisnih širinah, je bilo življenje vedno težko, v preteklosti še veliko težje kot je danes. A naši predniki so in ste zmogli. Zmogli so in ste vsem nam postaviti mnoge lepe in mnoge trdne temelje, na katerih smemo graditi naprej. In bomo gradili naprej? Sestre in bratje v Kristusu, ja bomo! A edino tako bomo lahko gradili naprej, če se bomo ljubili, če se bomo med sabo spoštovali in če se bomo med sabo tudi znali poslušati. Predvsem pa, če bomo znali ločiti med dobrim in med slabim duhom našega časa ali povedano svetopisemsko, če bomo znali ločiti zrnje od plevela, ki ga je žal dosti.
Zato Vas vse vabim in naprošam, da se ljubite med seboj! Da med sabo kot posamezniki, kot družine, kot vaščani, kot verno ljudstvo živite tako, kot si je to želel in izredno lepo zamislil Jezus.
Naše današnje srečanje je skromno srečanje, ni nas štiri tisoč, morda nas je skupaj 100. A če bomo sporočilo tega našega današnjega srečanja ponesli vsak v svojem srcu domov, potem je to naše srečanje za vse nas danes tukaj zbrane zelo, zelo bogato srečanje. Amen

 

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |