VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Tina Merklin: Vpliv videoiger na nasilno vedenje mladih

22.01.2011

Vpliv video iger na nasilno vedenje mladih

Raziskovanje vpliva nasilnih medijev na agresijo je v modernem času ena izmed najatraktivnejših področij socialne in psihološke znanosti. Kot študentka psihologije sem v veliki meri seznanjena z agresivnostjo mladih in z vzroki nasilnega vedenja. Šele s prebiranjem tujih raziskav agresivnosti pa sem ugotovila, da so vzroki nasilnega vedenja prisotni v vsakdanjem življenju mladih v (pre)veliki meri. Eksperimentalne študije dokazujejo, da gledanje nasilnih televizijskih prizorov in igranje nasilnih video iger poveča agresivno vedenje, poveča sovražna pričakovanja o vedenjih drugih ljudi in zmanjšuje vedenja v obliki pomoči. Raziskovalci so prepričani, da medijska in zabavna industrija prinašata v poročilih, raznih rubrikah in oddajah, v filmih, glasbi in računalniških igricah vsebine, ki prikazujejo čezmerno količino nasilja in s tem vplivajo po eni strani na agresivnost otrok in po drugi strani na zmanjševanje občutljivosti otrok na resnično nasilje. Pri tem govorimo o nasilnih prizorih v poročilih iz vojn, o vsakodnevnih poročilih z bombastičnimi naslovi o umorih in poskusih umora v oddaljenih krajih ali kar v naši soseski, o slikah terorističnih napadov, krvavih sledeh in razdejanjih, o filmih, ki so polni oboroženih obračunov, cviljenja gum in streljanja, krvavih prizorov in zgodb, v katerih se izguba človeških življenj ne razlaga in ne obžaluje, o risankah in računalniških igricah, katerih glavni junaki so močni nasilneži, zgodbe v njih pa temeljijo na spopadanju, pretepanju in premagovanju drugega. V svetu, še posebej v ZDA, so opravljene številne raziskave o vplivu nasilja v medijih na otroke. Meritve količine nasilnih prizorov, ki so jim izpostavljeni otroci, prinašajo strašljive številke. Neka študija v ZDA je na primer ugotovila, da vidi otrok v povprečju pred koncem osnovne šole na televiziji 8 tisoč umorov in 100 tisoč nasilnih dejanj. Druga raziskava je ugotavljala možne vplive televizijskega nasilja na gledalce in sklenila, da pomeni način prikazovanja nasilja na televiziji tveganje za gledalce, saj prispeva k dovzetnosti za bolj agresivno vedenje, k zmanjšanju občutljivosti za nasilje in k povečanju strahu gledalcev, da bodo postali žrtve nasilja. Študije tudi pokažejo, da večina otrok gleda televizijo z nasilnimi vsebinami vred  brez staršev. To je ugotovila tudi A. Mikulič, ki je z metodo fokusnih skupin, v katere je vključila otroke, stare od 6 do 8 let, preverjala, kako ti otroci v Sloveniji gledajo televizijo. Po tej analizi otroci pogosto kot razlog za gledanje televizije navajajo osamljenost. Povprečno gledajo televizijo 3 ure na dan, staršev najpogosteje ni zraven. Starši z otroki redko gledajo otroške oddaje. Nenavadno je, da se starši bojijo učinkov gledanja televizije na njihove otroke in trdijo, da nasilje na televiziji otrokom škoduje, hkrati pa jih puščajo same  pred televizijo in se o oddajah z njimi ne pogovarjajo.
Rada bi omenila  dogodek, o katerem potekajo burne razprave še po enajstih letih, tako na naši fakulteti, kakor tudi na mnogih drugih po vsem svetu.  20. aprila 1999 se je na srednji šoli Columbine v zvezni državi Kolorado zgodila tragedija, v kateri sta dva učenca ustrelila 12 sošolcev in učitelja, ranila 24 učencev, nato pa sodila še sebi. Ta dogodek je zaznamoval ameriško zgodovino in sprožil polemike o zakonih glede nošenja orožja, pa tudi vedno aktualno vprašanje – ali filmsko nasilje rodi realnega. Prav filmu Rojena morilca očitajo, da je delno kriv za omenjeno tragedijo, povzročil pa naj bi še deset umorov, ki naj bi bili kopirani po njegovih zamislih.
Grozljivi so tudi podatki ameriških raziskovalcev, da se v ameriških šolah  vsako leto zgodi približno tri milijone nasilnih dejanj. To predstavlja 16.000 incidentov vsak šolski dan oziroma eno nasilno dejanje vsakih šest sekund.
Ob vseh teh grozljivih, a resničnih podatkih me pomirja misel, da ameriške kulture ne moremo posplošiti na evropsko, še manj na slovensko kulturo. Vseeno se mi zdi, da imamo drugačne vrednote in tradicijo, ki jo vsaj poskušamo ohranjati iz roda v rod. Sociologi predpostavljajo, da je pomemben vzrok takih incidentov tudi to, da ZDA  nimajo zgodovine, nimajo preteklosti, zato vse temelji na prihodnosti. Čemu razmišljati o prihodnosti, če se lahko za trenutek ustaviš in uživaš življenje v sedanjosti?
Vseeno pa bi rada  poudarila, da ne smemo spregledati dejstva, da nihče ni dokazal obstoja direktne in nujne vzročno-posledične povezave  med otrokovim gledanjem nasilnih vsebin v medijih in njegovo morebitno agresivnostjo. Reakcija na nasilno vsebino, objavljeno v medijih, ni odvisna le od same vsebine, ampak od vseh dejavnikov, ki so vplivali na razvoj mladostnikove osebnosti. Ni popolnoma jasno, ali video igre povzročijo agresijo ali nasilne igre bolj privlačijo nasilne otroke. Ampak zakaj vsaj med prazniki ne bi ugasnili televizije in se posvetili pomembnejšim stvarem - družini? V teh hladnih dneh si vzemite čas za svoje najbližje, si privoščite vroči čaj in se pogovarjajte o vsem mogočem.
Saj veste, časa imate toliko, kolikor si ga boste vzeli.


(Tina Merklin, študentka psihologije)

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |