VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Ludvik Jošar: Sveto pismo in vino

16.01.2009

Vinska trta je ena od najstarejših kulturnih rastlin, katero človek goji že od pradavnine in iz katere  se pridobiva  vino, »pijača bogov«, kakor so to žlahtno kapljico  poimenovali že stari Grki. Tako tudi v Svetem pismu najdemo izpovedi o tej kulturni rastlini in o njenem »soku«, torej o vinu. Glavna dežela in glavno ljudstvo v Svetem pismu sta  Izrael, zato so to deželo med drugim imenovali  »dežela, polna vinske trte«. Vino je imelo v celotni zgodovini takratnega izraelskega ljudstva  velik pomen v njegovem religioznem, kulturnem, vojaškem in vsakdanjem življenju. Vina ni nikjer smelo manjkati, še posebej ne pri praznovanju. O vinu je pisec 104. Psalma, ko opisuje veličastvo stvarjenja, zapisal: »Daješ, da raste trava živini, zelišče, ki služi človeku, da iz zemlje dobiva kruh in vino, ki razveseljuje srce človeku.«
Med življenjske nasvete spadajo tudi besede, zapisane v Knjigi pregovorov: »Dajajte okrepčilno pijačo bednemu in vino potrtim. Naj pije in pozabi svoje uboštvo in se ne spominja svoje nadloge.« (Pregovori 31, 6-8).
Ta nasvet ni preveč etičen, kajti ne prinaša sprememb v življenje trpina, je pa izraz skrbnosti do tistih, ki si takrat niso mogli privoščiti  »pijače bogov«.
Avtorji posameznih knjig v Svetem pismu pa skoraj nenehno svarijo človeka pred zlorabo vina, kajti pijanstvo lahko vodi do brezobzirnosti, do nasilja, do »brezmejnosti«. Zaradi tega opomini:
«Kdo ima gorje? Kdo stisko? Kdo prepire? Kdo rane brez vzroka? Kdo motne oči? Tisti, ki pozno sede pri vinu. Ne glej vina, kako se rdečkasto iskri, kako se v kozarcu lesketa, gladko teče. Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad!« (Pregovori 23).
Preroki, v Stari zavezi kritični spremljevalci političnega, verskega in družbenega življenja med izraelskim ljudstvom, grozijo  političnim in verskim voditeljem z besedami: »Gorje vam, ki zgodaj zjutraj vstajate in držite za opojno pijačo, ki pozno v somrak sedite in vas razgreva vino. Gorje vam, ki ste junaki pri pitju vina in hrabri pri mešanju opojne pijače.  … Vino in mošt jemljeta pamet. … Najboljša vina pijó, ne boli pa jih Jožefova propast.« (Preroki: Izaija, Ozej, Amos).
Vodilo bi predaleč, če bi naštevali mnoge druge izpovedi o vinu – pozitivne in negativne, zato se za trenutek ustavimo pri Novi zavezi.
Središčna oseba Nove zaveze je Jezus, ki je imel pozitiven odnos do vina. To pričuje tudi njegova skrb za udeležence svatbe v Kani, katerim je zmanjkalo vina (Janez 2).
Popolnoma drug pomen ima pri Jezusu  vino pri postavitvi Svete večerje.
Dva »elementa« sta bila v človekovem življenju in  sta še danes osnova za njegovo dobro počutje in tudi za prehrano: kruh in vino. Teh »elementov« se je poslužil Jezus, ko je postavljal zakrament Svete večerje (obhajilo). Tako je kruh postal »kruh življenja« (simbolično Jezusovo telo), vino  (kelih) pa »kelih zveličanja« (simbolično Jezusova kri). Tako sta  kruh in vino v zakramentu Svete večerje postala  duhovna hrana za našo vero, za naše živeto krščanstvo, pri uresničevanju etičnih vrednot do sočloveka.
Vino torej ostaja spremljevalec   našega življenja. Za verujočega človeka  poleg »duhovne hrane« predstavlja tudi tisto, kar je tako lepo zapisal Prešeren: »… ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi«.
Ne kot opojna pijača, ki bi nas vodila v razuzdanost in odvisnost, temveč kot zdravilo, ki omogoča in ohranja dobro počutje telesa in duha. Kot pri vsakem opravilu, tudi pri pitju vina  velja opozorilo apostola Pavla: »Vse mi je dovoljeno, ni pa vse koristno!«

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |