VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Pridiga - 2. nedelja po Božiču, 4.1.2009

03.01.2009

43 Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« 44 Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. 45 Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« 46 Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« 47 Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« 48 Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« 49 Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« 50 In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« 51 In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.«
(Jn 1, 43-51)
Praznovali smo božič, praznovali smo novo leto, v t.i. božičnem krogu cerkvenega leta je pred nami le še praznik treh kraljev, ki ga bomo obhajali v torek, 6. januarja. Čeprav je mnogo kje še prisotno praznično vzdušje, pa se počasi le-to umirja, prazničnemu času sega v roko vsakdanji dan. Božično – novoletni prazniki so  prav gotovo tisti prazniki, ki nas nekako najgloblje nagovorijo. So prazniki, ki nas ob spominjanju na betlehemski dogodek, na Jezusovo rojstvo, vsaj malo tesneje povežejo med seboj. Podobno doživljamo ob prehodu iz enega v drugo koledarsko leto. Tudi ob tem praznovanju se ljudje med sabo povežemo  bolj kot sicer. V obliki pisnih in ustnih voščil si voščimo zdravje, zadovoljstvo, mir ter vse ostalo, kar ljudje potrebujemo za kvalitetno življenje. Ljudje vse to, kar ob božičnih in novoletnih praznikih doživljamo, namreč brez razlike tudi potrebujemo. In dobro je obenem tudi to, da nas ti prazniki opomnijo, da ljudje potrebujemo mnogo več kot samo vsakdanji kruh, če povemo poenostavljeno svetopisemsko. Da ne bi  sredi mrzle in temne zime  samo na zunaj začutili toplote in svetlobe, temveč da bi se  tudi človekove notranjosti, človekove biti  dotaknila toplota in svetloba prazničnega dne, ki človeka opominja ne samo na zemeljsko, temveč tudi na nebeško. K temu nas je kot verne ljudi ob praznovanju opominjala  tudi božja beseda. Še vedno se mnogi spominjamo božičnega evangelija in nebeškega slavospeva – slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.  Podobno tudi besede iz Jakobovega pisma, kjer so se   na novega leta dan  oznanjale besede, ki pravijo: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.« Prepričan sem, da naše praznovanje tudi letos ni bilo prazno in ni bilo zaman. Čeprav je vsaj na zunaj potekalo skromno, pa je bilo notranje toliko bogatejše. In tako je tudi prav. Domala vsak praznik je svojstvena paša za oči, vendar pa je vedno lepo in dobro, da človek pogleda za tisto, kar vidijo oči in se ozre v notranji pomen in notranjo globino svojega praznovanja. Tudi tukaj so iztekajoči prazniki ponujali marsikaj. Zunanja paša za oči bo prej ali slej minila, kar bo ostalo, bo ostalo samo tisto, kar smo si osvojili in prisvojili za svojo bit, za svoje srce. Kaj to pomeni?
Najprej seveda to, da osvojenega in prisvojenega ne bomo zakopali kot biblični človek talent na polju, temveč bomo tudi v prihodnje živeli primerno, da se bomo zavedali povezanosti s sočlovekom, da bomo tudi v vsakdanjem dnevu in ob t.i. navadnih nedeljah radi pomislili na Stvarnika, na njegovo besedo, na hišo molitve. Da ne bomo ostali  samo praznični kristjani, temveč da bomo ljudje, ki bomo svoje krščanstvo živeli ne glede na čas in prostor. Mogoče so to malo pretirane želje, kajti kot radi povemo so prazniki  eno, življenje izven njih pa nekaj drugega. Vsakdanji dan ima svoje skrbi in zato v njem ni ali ne bo niti v prihodnje časa za karkoli takega, kar imamo radi takrat, ko praznujemo. Upamo in želimo si lahko, da pa vseeno ne bo tako. Da bomo radi praznovali vsaj en dan v tednu, in to v hiši molitve, da bomo tudi sicer radi povprašali po zdravju, počutju in življenju soljudi, da bomo radi v prijetni družbi, da bomo ob delu in prizadevanjih  našli čas in prostor vsaj za malo vsakdanjega praznovanja, ko bomo slavili svoje in življenje sočloveka ter ga ob tem dojemali kot dar, za katerega so mnogi prikrajšani ali jim je mnogo tega v njem onemogočeno.
K temu nas vzpodbuja in k temu nas danes nagovarja tudi beseda pisca iz Janezovega evangelija. Jezus je učencu Filipu povedal: »Hodi za menoj«. In Filip se ni obotavljal, temveč je poklical še drugega učenca Natanaela in temu, čeprav ta ni bil ravno navdušen nad srečanjem z Jezusom dejal: pridi in poglej. Dobro bo, da bo tudi  ta prizor iz evangelija nekako postal tista nit, ki bo v novem letu  usmerjala in vodila naše krščanstvo. Kaj pomeni hoja za Jezusom, ali kaj pomeni hoditi za Jezusom ne bomo posebej razlagali, kajti to nam je kot vernim ljudem bolj ali manj dobro znano. Če se hoje za Jezusom  vseeno malo dotaknemo,  potem povejmo to, da hoja za Jezusom pomeni, da človek v življenju uresničuje dvoje. Da je najprej poslušalec božje besede, da si božjo besedo  prisvaja tako, da moli, študira Sveto pismo, uživa sveto večerjo, da se zanima za duhovnost, da za njo kot Filip Natanaela navduši tudi sočloveka, da prebira in se izobražuje ob branju verskega tiska - Evangeličanskega lista, Koledarja ali mlajši spletne strani. Da obiskuje božje službe in ostale gmajnske in cerkvene prireditve in da obenem v vsakdanjosti z mislijo prispeva k širjenju božje besede. Da je torej duhoven človek. Potem pa, da je v svoji duhovni obliki hoje za Jezusom tudi človek akcije. Ne kakršnekoli, temveč akcije v skladu z božjo besedo. Da božjo besedo živi in uresničuje,  da iz duhovnosti črpa moč za uresničevanje Jezusovega evangelija. V tej dvojnosti, ki jo človek po svojih močeh združi, se potem uresničuje človekova hoja za Jezusom. Prepričan sem, da iz tega niti v preteklosti  ni bil izvzet nihče izmed nas in prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje radi hodili za Jezusom. Dobro namreč vemo, da božja beseda, da Jezusov evangelij spada v naša in v življenja naših dragih. Dobro vemo, da je življenje več kot jed in pijača, če povemo z navozaveznim piscem. Čeprav je dvom, tako kot pri bibličnem Natanaelu nekoč, tudi pri nas mnogo kje navzoč, saj smo navsezadnje ljudje razmišljujoča bitja, pa zaupamo Jezusovim besedam, da so nebesa odprta in da božji angeli hodijo gor in dol. Ne seveda dobesedno, ampak da so nebesa odprta takrat, ko se človek odpre za vse tisto, kar imenujemo, da je nebeško. In da angeli hodijo gor in dol, zopet seveda ne dobesedno, temveč tako, da človek združi svojo duhovnost z vsakdanjim življenjem.
Sestre in bratje, kjer se na tak način odprejo nebesa in kjer angeli pričnejo na tak način hoditi gor in dol, tam lahko povemo, da se božji svet na svoj način sreča z nami. In kjer se božji svet sreča z nami, tam je navzoč pričetek nove in lepše oblike našega in življenja naših dragih. Tam se naseli  pozitivna misel in tam je prav gotovo mnogo razlogov za praznovanje, če še enkrat uporabimo to besedo. Zato nam želim verno in vztrajno hojo za Jezusom, želim nam, da bomo radi poslušali božjo besedo in da jo bomo radi tudi uresničevali. Ali povedano  poenostavljeno z besedami Jezusa in Filipa – hodi za menoj, pridi in poglej ter videli boste nebesa odprta in božje angele hoditi gor in dol. Amen

Simon Sever, duhovnik

 

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |