VIZITKA

Evangeličanska cerkvena
občina Bodonci
Bodonci 6
9265 Bodonci
Slovenija
Tel.: 00 386 2 549 10 06
Fax: 00 386 2 549 12 95
E-mail:eco.bodonci@siol.net

MINI ANKETA

Bodonsko cerkveno občino tvorijo verniki iz

» Glasujem    » Rezultati ankete
E-NOVICE

Novice in obvestila o spremembah na portalu lahko prejemate na svoj elektronski naslov ...

» naročilo na novice

NOVICE

Martin Luther in njegove teze

Martin Luther (1483 - 1546)

29.10.2007

Luthrovo ime in njegovo delovanje je nedvomno povezano z reformacijskim gibanjem v Nemčiji in Evropi.  Reformacija je bila versko gibanje v zahodni Evropi v 16. stoletju. Njeni pripadniki so hoteli spremeniti cerkev v skladu s prvotnimi krščanskimi načeli, k čemur jih je spodbujalo predvsem nemoralno življenje cerkvenih predstavnikov. Še posebej so bili ljudje nezadovoljni s tem, da so duhovniki prodajali odpustke, kar pomeni, da so vernikom odpuščali grehe v zameno za plačilo. To prodajo je razglasil papež, ker mu je primanjkovalo denarja pri gradnji  veličastne cerkve sv. Petra v Rimu. Samostani, cerkve in razne cerkvene ustanove so imeli v lasti večino zemlje. Velik del duhovščine pa je tako  dobro živel na račun meščana in kmeta.
Proti napakam cerkve je prvi javno nastopil nemški teolog in reformator  Martin Luther,  ki se je rodil 10. novembra, leta 1483. Je ustanovitelj in začetnik  nemškega protestantizma. Študiral je v Erfurtu, nato pa postal profesor filozofije v Wittenbergu. Leta 1512 pa postal dr. in prof. bogoslovja.  Največ pozornosti in prahu v zgodovini krščanstva pa je prav gotovo povzročil, ko je 31. oktobra 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil 95 tez, v katerih je opozarjal na trgovanje z odpustki.
Teze pravzaprav ne izražajo nobenih naukov. V bistvu gre za zaporedje stavkov, ki so med seboj povezani in vsi govorijo o odpustkih.  Nekatere bi lahko označili celo kot neke vrste  samogovor, v katerih Luther izraža  svoje osebno  prepričanje.   Bistvo vseh teh tez pa je, da je Luther  vero  osvobodil vezanosti na  dogmo  in cerkveno avtoriteto ter jo vezal izključno na svetopisemsko besedo. Človek se mora podrediti božji besedi in ne cerkveni avtoriteti.
Osnova je torej le božja beseda, podana v bibliji. Od tod verjetno tudi odločitev, da je sv. pismo nujno  potrebno   prevesti v ljudski jezik, kajti do tedaj so jo ljudje lahko brali in poslušali le v latinščini. Luther in ostali protestanti so menili, da je človekovo odrešenje dejanje božje milosti in ni odvisno od človekovih del. Duhovnik je vernikom le svetovalec, ne pa posrednik med njimi in Bogom. Ravno na tej osnovi so ukinili spoved, pri kateri bi »božji namestniki« odpuščali grehe. Pri odpuščanju grehov ne more nihče pomagati, noben človek in tudi papež je le človek. Vsakdo stoji sam pred sodnikom kot posameznik. Nihče ne more biti prepričan, da mu je odpuščeno, še najmanj zaradi »odpustkovnega« listka.  Odpuščanje si človek pridobi samo z resničnim kesanjem in pokoro.
To je bila njegova osnovna zahteva na začetku in na koncu plakata, ki ga je Luther izobesil na vrata cerkve. V svojih zahtevah tudi ni negiral papeževega položaja, toda odločno je pridigal, da je resnični zaklad cerkve samo evangelij. Luther je menil, da  ljudje zaradi odpustkov ne živijo po božji besedi.
V tezah najdemo veliko vprašanj, ki jih Luther postavlja in iz katerih je razvidno, da se postavlja na stran ljudstva: Zakaj papež revežu ne podari odpustka, namesto da si da plačati od njega? Zakaj ne zida Petrove cerkve iz svojih sredstev, saj je dovolj bogat?
Luthrove teze govorijo tudi o potrebi poučevanja kristjanov.
List, na katerem je bilo zapisanih 95 tez,  je doživel nenavadno pozornost, nad katero je bil presenečen tudi sam Luther, kajti njegov osnovni namen je bil, da bi učene može povabil k razpravi o strokovnih teoloških vprašanjih.
Odzvali pa  so se ljudje vseh slojev, od preprostih ljudi, meščanov, umetnikov,  vse do duhovnikov: »V štirinajstih dneh se je besedilo razširilo po vsej Nemčiji,« je dejal Luther kasneje, »zakaj ves svet je tožil nad odpustki.« 
Ljudje so imeli končno vtis, da se je našel mož, ki brez strahu stoji za svojim mnenjem. 
Luther se je moral za svoje »drzno« dejanje  zagovarjati pred najvišjimi cerkvenimi oblastmi.  Ker se ni uklonil,  je bil leta  1521  izobčen  iz katoliške cerkve, toda takrat je že bil pod zaščito kneza Friderika Saškega v Wartburgu, tako da  je svoje začrtano  delo lahko nadaljeval. Pod psevdonimom Junker Jürgen je pripravljal prevod Nove zaveze. Leta 1529 je izšel Katekizem,  leta 1534 pa celotno Sveto pismo. S svojimi deli je odločilno pospeševal razvoj nemškega jezika, s svojim delovanjem  pa je odločilno vplival tudi na razvoj protestantskega gibanja na Slovenskem. 
Preprost menih si je torej upal na glas povedati, kar je bilo treba povedati. Za listom papirja je stala neznanska sila in odločnost, pogum in prepričanje: »Slavili so doktorja Luthra, ker da je končno le prišel nekdo, ki je zgrabil bika za roge.«


                                                      Prof. Zdenka Jelenovec, inšpektorica

Copyright © ECO Bodonci | production: Creativ, Novi mediji d.o.o. |